27.1.12

Ančka Gošnik Godec

Slovenija ima zelo močno tradicijo slikanic. To sem opazila na letošnjem knjižnem sejmu, ko sem zagledala nekatere na novo ilustrirane pravljice, ki sem jih brala v otroštvu (Pekarna Mišmaš, Zvezdica Zaspanka). Prav presunilo me je, ko sem zagledala različne ilustracije od tistih, na katere sem bila navajena. Ob pogovoru s kolegicami se je večina z mano strinjala. Zanimivo, kako se mi zdijo ilustracije nerazdružljive od zgodbe. Marlenka Stupica in Ančka Gošnik Godec sta prvi dve imeni, na kateri pomislim, ko je govora o ilustracijah. Do 11. februarja si v Galeriji Kresija lahko ogledate razstavo ilustracij Ančke Gošnik Godec iz slikanice Zelišča male čarovnice (Polonca Kovač), ki je še danes ena od mojih najljubših otroških knjig.
Katera pa je vaša najljubša knjiga iz otroštva?

Zelišča male čarovnice - Ančka Gošnik Godec

Zelišča male čarovnice - Ančka Gošnik Godec

Zelišča male čarovnice - Ančka Gošnik Godec

Tri botre lisičice - Ančka Gošnik Godec

La Slovenia ha una forte tradizione di libri illustrati per bambini. Me ne sono accorta quest'anno alla fiera del libro a Ljubljana quando ho visto che moltissimi libri che leggevo da piccola avevano disegni nuovi, diversi. Sono rimasta di stucco al vedere illustrazioni diverse da quelle a cui sono abituata. Parlando con amici mi sono accorta di non essere l'unica a pensarla così. Interessante come viviamo illustrazioni e storia come una cosa sola. Marlenka Stupica e Ančka Gošnik Godec sono sicuramente i primi due nomi che mi vengono in mente quando si parla di questo argomento. Fino all'11 di febbraio alla Galerija Kresija (Stritarjeva ulica 6, Ljubljana) potete vedere le illustrazioni di Ančka Gošnik Godec create per il libro Le erbe medicinali della piccola strega (scritto da Polonca Kovač) che era e continua a essere uno dei miei libri preferiti. 
Qual era il vostro libro preferito da bambini? 

25.1.12

Trieste Film Festival: Round Two

Tržaški filmski festival je naokoli. Najprej moram povedati, da me je nadvse presenetil odziv publike: bilo je je zelo veliko, v njej si lahko videl obraze vseh starosti in izgledov. Preden začnem s pregledom nekaterih filmov, pa še dobronamerna kritika: večkrat se je zgodilo, da je bilo treba na začetek filma čakati tudi po pol ure, in to na hodniku, ker na vstopnici ni označen sedež, zato si vsi prizadevajo, da bi bili čim bližje vratom in si tako zagotovili dobro mesto. Očitno se je zalomilo pri računanju časa, saj bi bilo pri tem treba upoštevati tudi kakih 10-15 minut med eno in drugo projekcijo, da publika mirno odide iz dvorane in se novi gledalci namestijo na svoja mesta. Konec koncev ima TFF za sabo že dolgoletno tradicijo in je zrasel v dogodek, ki privabi ogromno število ljudi. Med čakanjem so tisti z manj potrpljenja nejevoljno godrnjali, marsikdo se je tudi obrnil in šel na blagajno, da bi nazaj zahteval denar. Kot filmski navdušenec sama tega nikoli ne bi naredila, saj sem bila tam zato, da si film ogledam in sem bila zato pripravljena počakati, nimajo pa vsi enakega mnenja in potrpljenja... Vsekakor - čakanje ali ne - na TFFu sem se imela lepo in ga bom naslednje leto z veseljem spet obiskala. 


Il Trieste film festival è giunto alla fine. Innanzitutto devo dire che mi ha molto colpito la numerosità del pubblico: si vedevano facce di tutte le età e nazionalità. Prima di inizare a parlare dei film, devo fare una critica  costruttiva: più volte è successo di dover aspettare  per entrare in sala anche mezz'ora oltre il termine stabilito e siccome i posti non erano assegnati, tutti si accalcavano nel corridoio cercando di stare più vicino possibile alla porta per riuscire a impossessarsi dei posti migliori. Evidentemente qualcosa è andato storto nell'organizzazione del tempo: bisognerebbe infatti tener conto di 10-15 minuti tra una proiezione e l'altra per poter consentire agli spettatori di uscire con calma e a quelli nuovi di entrare in sala e accomodarsi ai propri posti. Alla fin fine il TFF ha alle sue spalle una lunga tradizione ed è diventato un evento che attira molta gente. Durante l'attesa quelli con meno pazienza borbottavano seccati e più di qualcuno è tornato alla cassa per chiedere il rimborso del biglietto. Data la mia natura cinefila non mi sarei persa l'occasione di vedere ottimi film solo per una questione di ritardo, ma purtroppo non abbiamo tutti la stessa opinione e pazienza... Ritardi a parte - al TFF mi sono trovata benissimo e sono sicura che l'anno prossimo ci tornerò con immensa gioia. 




Avé (Bolgarija/Bulgaria; Konstantin Bojanov)
Kamen in Avé skupaj štopata po Bolgariji, vsak s svojim razlogom. Avé si za vsakega, ki ponudi prevoz, izmisli novo zgodbo. 


Kamen e Avé fanno l'autostop in Bulgaria, ognuno per il suo motivo. Avé s'inventa una storia nuova per ogni persona che gli offre un passaggio. 





Majki (Makedonija/Macedonia; Milčo Mančevski)
Realističen portret Makedonije, ki na trenutke deluje kot udarec v želodec. Namen Mančevskega ni bila idealizacija Makedonije ampak čimbolj realističen prikaz tamkajšnjega življenja, kot je sam povedal na otvoritvi festivala. 


Ritratto realistico della Macedonia che a momenti è come un pugno nello stomaco. L'intenzione di Manchevski non era l'idealizzazione del proprio paese ma una dimostrazione più realistica possibile della vita in Macedonia, come ha raccontato all'apertura del festival. 




Dom (Slovaška/Slovacchia; Zuzana Liová)
Očetovska ljubezen se spremeni v nočno moro, ki jo mora doživljati hčerka. Emblematičen prikaz nezmožnosti komunikacije. Zmagovalec v kategoriji dolgometražnih filmov. 


L'amore del padre nei confronti della figlia si trasforma in un vero e proprio incubo per quest'ultima. Una dimostrazione emblematica dell'incapacità di comunicazione. Vincitore nella categoria dei lungometraggi. 




Izlet (Slovenija/Slovenia; Nejc Gazvoda)
Grenkosladki prikaz stanja na prehodu iz mladosti v odraslost. "K si tok star k mi, si itak nesmrten. Umreš šele k si star in beden."


Rappresentazione dolceamara del passaggio dalla gioventù all'età adulta. "Quando hai la nostra età sei immortale. Muori quando sei vecchio e miserabile."



Aleksandrinke (Slovenija/Slovenia; Metod Pevec)
Zmagovalec v kategoriji dokumentarnih filmov. 


Vincitore nella categoria dei documentari. 



Nonna si deve asciugare (Italija/Italia; Alfredo Covelli)


Kaj se zgodi, ko nona, nekdanja partizanka, po vojni pa uspešna vinarka, vse svoje imetje zapusti 'ljudstvu'?


Cosa succede quando la nonna, ex partigiana e famosa produttrice di vino nel dopoguerra, dopo la morte lascia tutto il suo avere al 'popolo'? 





Kleine Berlin (Italija/Italija; Cristina Milovan, Deborah Viviani)

Pod Trstom se vije cela mreža galerij, imenovana Kleine Berlin. Kratek dokumentarec o zgodovini in usodi teh galerij. 

Sotto Trieste si estende una vasta rete di gallerie chiamata Kleine Berlin. Un documentario sulla storia di queste. 





Csicska (Madžarska/Ungheria; Attila Till) 


Kako daleč lahko pride človeška krutost?


Quali sono i limiti della crudeltà umana?

19.1.12

Trieste Film Festival

Z današnjim dnem se začenja 23. Tržaški filmski festival, ki iz leta v leto pridobiva na ugledu tako znotraj Italije kot na mednarodni ravni, in postaja obvezna postojanka vse več režiserjev. Veliko pozornosti posveča kinematografiji srednjevzhodne Evrope in tudi letos si bo mogoče ogledati celo vrsto kvalitetnih filmov. Festival se bo začel s projekcijo filma Majki makedonskega režiserja Milča Mančevskega, zaslovelega s filmom Pred dežjem. V tekmovalnem programu dolgometražnih filmov je cela vrsta zanimivih imen in naslovov: Elena (Zvjagincev), The loneliest planet (Loktev), The house (Liova), Adikos kosmos (Tsitos), Avé (Bojanov), The mole (Lewandowski), Loverboy (Mitulescu), pa tudi Gazvodov Izlet. Poleg teh si lahko ogledate še celo vrsto kratkometražnih in dokumentarnih filmov, retrospektivo Grzegorza Królikiewicza, poklon šoli Wajda, dva filma o glasbi (Bijelo dugme - Stoimenov in Freakbeat - Pastore) in druge filme, ki jih lahko odkrijete v programu. Se vidimo v dvorani!







Si dia il via al 23. Trieste film festival, evento che di anno in anno diventa più illustre e visitato sia a livello nazionale che internazionale. La sua caratteristica è la cinematografia dell'Europa centro orientale, e come ogni anno anche in questi giorni avremo la possibilità di vedere un sacco di film interessanti e di qualità. Stasera, alla serata d'apertura, verranno proiettate le Madri del regista macedone Milcho Manchevski, diventato famoso con il film Prima della pioggia. Nel concorso cortometraggi incontriamo nomi e titoli interessanti: Elena (Zvjagincev), The loneliest planet (Loktev), The house (Liova), Adikos kosmos (Tsitos), Avé (Bojanov), The mole (Lewandowski), Loverboy (Mitulescu), e anche Un viaggio del regista e scrittore sloveno Nejc Gazvoda. Oltre a questi potete vedere anche cortometraggi, documentari, la retrospettiva di Grzegorz Królikiewicz, un omaggio alla Wajda school, due film sulla musica e tanti altri che potete scoprire nel programma. Ci vediamo in sala!

18.1.12

iPod nano

Daljnega leta 2005 sem za rojstni dan dobila iPoda nano prve generacije, bele barve, s 4 gb spomina. Vrsto let mi je bil zvest spremljevalec na potovanjih, dnevnih vožnjah z avtobusom in ko nisem mogla zaspati... Nekaj let zatem se je med potovanjem v Španiji spodnja polovica zaslona odločila, da ne bo več delala. Obdržala sem ga, saj sem kljub manjkajoči polovici ekrana še vedno lahko poslušala glasbo. Novembra je na Applovi strani bilo objavljeno obvestilo o replacement programu, saj imajo nekateri iPodi prve generacije napako na bateriji. Med temi je bil tudi moj. Po začetni odisejadi, h kateri je pripomogla tudi nesposobnost ali pač nepripravljenost pomagati osebja v tržaški trgovini Bip (s katero se ne soočam prvič, nekateri trgovino celo uvrščajo v tržaški trikotnik neolikanosti), mi je po stoletnem klicu z Applovim centrom uspelo organizirati prevzem iPoda. V ponedeljek me je doma pričakala škatlica - v njej je bil nov iPod nano šeste generacije z 8 gb spominom srebrne barve. Ne skrivam, da sem na tihem pričakovala (ali bolje - upala), da bom nazaj dobila prvogeneracijskega. Nanj sem bila navezana, pa tudi najbolj všeč od vseh mi je bil. Te dni testiram to malo touch stvarco, nisem še prepričana, da mi je všeč, mogoče ga bom podtaknila bratu in vzela njegovega modrega druge generacije, vsekakor pa se zahvaljujem Applu za zamenjavo. 


Nel lontano 2005 ho ricevuto in regalo un iPod nano di prima generazione, bianco, 4 gb di memoria. Per tanti anni è stato il mio fedele compagno nei viaggi,  durante i tragitti in bus o quando non riuscivo a dormire... Qualche anno più tardi, durante un viaggio in Spagna, la metà inferiore dello schermo ha deciso di non funzionare più. L'ho tenuto comunque, dato che riuscivo ancora ad ascoltare musica. A novembre sul sito della Apple è apparso un annuncio sulla sostituzione di alcuni iPod nano a causa di batterie difettose. Dopo l'iniziale odissea alla quale ha contribuito anche l'incompetenza o forse semplicemente la mancanza di voglia di aiutare del personale del negozio Bip (e non è la prima volta che mi succede, tant'è che certi lo inseriscono nel Triangolo della Maleducazione di Trieste) e dopo una chiamata dalla durata interminabile al il centro della Apple sono riuscita a organizzare il ritiro dell'iPod. Lunedì ho ricevuto un pacco contenente un iPod di sesta generazione, color argento e con 8 gb di memoria. Non nascondo che segretamente aspettavo (o meglio - speravo) di riceverne uno di prima generazione. Ci ero affezionata ed è quello che mi piace di più tra tutte le generazioni. Sto testando questo piccolo affarino touch e non sono ancora del tutto convinta, forse lo rifilerò a mio fratello e mi prenderò il suo nano blu di seconda generazione, in ogni caso ringrazio la Apple per la sostituzione. 


15.1.12

Russian Red

Ko smo že pri dobri glasbi, naj še jaz predstavim zadnje odkritje - Russian Red. Njen glas, točneje pesem I Hate You But I Love You, sem prvič zaslišala ob homemade brunchu v Parizu skupaj z Nino in Tereso, od takrat pa se mi stalno poje. Se mi kar dozdeva, da bo njen album Fuerteventura dobra podlaga za prihajajoče melanholične dni, saj zaradi Erasmusa ostajam za naslednjih 6 mesecev brez dveh zelo pomembnih oseb v mojem življenju. 


A proposito di buona musica, vi presento anch'io la mia ultima scoperta - Russian Red. La prima volta che ho sentito la sua voce in questa canzone - I Hate You But I Love You - è stato a Parigi durante un brunch fatto in casa con Nina e Teresa. Da quel momento non riesco a togliermela dalla testa. Mi sembra che il suo album Fuerteventura sarà un buon sfondo musicale per i giorni a venire che si prospettano alquanto malinconici, dato che per colpa dell'Erasmus per i prossimi 6 mesi resto senza due persone molto importanti nella mia vita. 






13.1.12

Lana del Rey

V zadnjih nekaj dneh sem naletela nanjo vsaj parkrat. Punca ni še niti izdala albuma, in je že povsod. Nisem še čisto prepričana, ali mi je njena glasba všeč (bom kar počakala na 23. januar). Če pa ji ne uspe kot pevka, gre lahko vedno za manekenko, stila ji gotovo ne manjka. Prav rada bi izvedela, kdo je stylist naslovnice albuma. Wow.


Negli ultimi giorni sono incappata in lei più di qualche volta. Il suo album non è ancora uscito, ma lei è già dappertutto. Devo ancora decidere se la sua musica mi piace (aspetterò il 23 gennaio). Però se non diventa famosa come cantante, può sempre provare come modella. Lo stile non le manca. Vorrei proprio sapere chi è lo stylist della copertina dell'album. Wow.


4.1.12

Diane Arbus @ Jeu de Paume, Paris

V soboto letim v na obisk k Parižanki Nini! Ena od razstav, ki jih bom prihodnji teden obiskala, je prav gotovo tale, saj me slike Diane Arbus od nekdaj zanimajo. Ko sem hodila v srednjo šolo sem v Trstu našla eno tistih street art nalepkic, na njej je bil nekoliko predelan Dianin znameniti portret dečka z igračko - ročno bombo. Tako sem prvič prišla v stik z Diane Arbus. Sledilo je neizbežno raziskovanje na internetu in seveda ogled filma. Sedaj pa bom končno imela priložnost v živo videti retrospektivo 200 fotografij iz njene zapuščine, med temi so tudi nekatere, ki doslej še niso bile objavljenje. 
Ko potujem in si imam priložnost ogledati kako posebej zanimivo začasno razstavo, me to res razveseli. Tako je bilo v Rimu z rastavo o Hermès usnjenih izdelkih
Več o Parizu pa ... po povratku!

Sabato vado a trovare Nina la parigina! Una delle mostre che andrò sicuramente a vedere è questa, dato che il lavoro di Diane Arbus mi interessa da tempo. Quando frequentavo le superiori a Trieste ho trovato un adesivo street art dove c'era il famoso ritratto del bambino con granata giocattolo. Questo è stato il mio primo contatto con Diane Arbus, ovviamente seguito da ricerche in internet e visione del film. Adesso finalmente avrò la possibilità di vedere dal vivo una sua retrospettiva di 200 fotografie in bianco e nero, tra le quali ci sono anche alcune finora inedite. 
Mi mette di buonumore quando viaggio e ho la possibilità di vedere mostre temporanee che mi interessano particolarmente. Così è stato a Roma con la mostra Hermès - L'essenza del cuoio.
Di più su Parigi... dopo il ritorno!

Diane z zgoraj omenjenim portretom Child with Toy Hand Grenade in Central Park, New York City (1962) / Diane con il ritratto del Child with Toy Hand Grenade in Central Park, New York City (1962) 
J. L. Borges